ISKANJE

Bolezni

BOLEZNI SOLATNIC

Bolezni solate, radiča in endivije (solatnice) se pojavljajo zelo pogosto. Ker ima solata kratko rastno dobo in ker težimo k pridelavi čim bolj zdravih pridelkov, je uporaba fitofarmacevtskih sredstev zgolj izhod v sili. Da bodo sadike solatnic, pa tudi posevki čim bolj zdravi in odporni proti boleznim, jih je dobro zaščititi z uporabo naravnih sredstev za krepitev rastlin. V ta namen za zalivanje uporabimo Algin ali Aktivin, za škropljenje po listih pa Izvleček njivske preslice.

Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo na solatnicah so:

Solatna plesen (Bremia lactucae) 

Znaki bolezni: okužuje zlasti solato in endivijo ter cikorijo. Bolezenska znamenja se pokažejo z zgornje strani listov kot rumenkaste pege, s spodnje strani pa so bele, plesnive prevleke. V zavarovanih prostorih, zlasti zaprtih gredah, lahko solata zaradi bolezni v mladostni razvojni fazi odmre. Pri starejših rastlinah na prostem so okuženi le zunanji listi.

Pogoji za okužbo: gliva prezimi v rastlinskih ostankih od koder izvira primarna okužba. Bolezen naglo napreduje, če je dovolj vlažno. Trosi sporangiji pri glivi kalijo pri temperaturi 15 – 17°C, če so listi omočeni 5 do 8 ur. Tudi trosonosci (sporangiofori) se tvorijo na listih, ki so omočeni vsaj 5 ur. Gliva se širi s trosi, ki se razvijejo na spodnji strani listov ponoči, če je zračna vlaga dovolj visoka ( prek 80%).

Zatiranje: odstranjevanje in uničevanje okuženih ostankov je del rastlinske higiene. Sejemo redko, zalivamo zmerno, zjutraj. Zavarovane prostore zračimo. Če se bolezen pojavi, sežemo po fungicidih, ki so za ta namen registrirani, npr. Ortiva ali Pergado MZ.


Solatna plesen Solatna plesen 2 

Črna listna pegavost endivije (Alternaria solani f. endiviae)

Znaki bolezni: bolezen napada predvsem zunanje liste v obliki majhnih črnih peg, ki se hitro širijo in lahko povzročijo izsušitev listov. V sredini peg je ponavadi svetlejša rjavkasta točka. Pri močni okužbi ob vlažnem vremenu propadejo cele rastline.

Pogoji za okužbo: bolezen se širi od avgusta meseca dalje, še zlasti, če endivijo gojimo v slabi zemlji, na semenicah pa že junija. Glivica se zadržuje v tleh, prenaša pa se tudi s semenom. Bolezen je bolj znana in razširjena na prostem.

Zatiranje: za zatiranje te bolezni ni registrirano nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Izvajati pa moramo določene agotehnične ukrepe: uporaba zdravega semena, ne pregosta sadnja, redno prezračevanje rastlinjakov.

Radičeva pepelovka (Erysiphe cichoracearum)

Znaki bolezni: gliva okužuje solatnice, radič bolj pogosto kot endivijo in solato. Na spodnji strani zunanjih listov se pojavi značilna pepelasta prevleka. Praškasti kupčki so bolj vidni v bližini glavne žile. Gliva lahko okuži tudi notranje liste rozete. Močno okuženi listi se zvijejo in na mestu okužbe nastajajo nekroze. Bolezenska znamenja so najbolj izrazita v sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja.
Pogoji za okužbo: za razvoj oidijev, rast infektivnih hif in micelija je najbolj ugodna temperatura okoli 18 °C in visoka vlažnost.

Zatiranje: ob prvih simptomih bolezni uporabimo žveplene pripravke, npr. Thiovit Jet.

Solatna pegavost (Microdochium pinattonianum)

Znaki bolezni: pojavlja se na solatnicah v zavarovanih prostorih in na prostem. Na zunanjih listih se pojavijo drobne, sivkasto rjave pegice, ki se pozneje širijo proti srčnim listom. Okoli peg nastajajo vijoličaste obrobe. Okuženi listi se sušijo.

Pogoji za okužbo: gliva prezimi na okuženih ostankih, od koder izvira primarna okužba, od tod pa se obolenje širi naprej. Bolezen se prenaša tudi z okuženim semenom. Bolezen se naglo širi v deževnem oz. vlažnem vremenu, v zaščitenih prostorih pa z oroševanjem. Za razvoj glive je najugodnejša temperatura 20 °C, takrat inkubacija traja 4 dni. Pri temperaturah nad 28°C, spore omenjene glive ne kalijo.

Zatiranje: za zatiranje uporabimo fungicide na bazi difenokonazola.

Gnilobe koreninskega vratu: Bela gniloba solate (Sclerotinia minor)

Znaki bolezni: okužuje številne vrtnine na prostem in zavarovanih prostorih. Rastlina začne navadno gniti tik nad zemljo ali pod njo. Na okuženih delih se sprva pojavijo izdolžene vodene pege, ki jih kmalu prekrije gosta snežno bela vatasta prevleka micelija. V njem se prav kmalu oblikujejo za grahovo zrno veliki sklerociji, ki so sprva bele barve, nato pa počrnijo. Rastline slabo uspevajo in se posušijo. Sklerociji se oblikujejo tudi v votlem steblu. Bolezen lahko povzroča škodo tako v setvenici kot tudi po presajanju. Navadno začno rastline gniti tik nad tlemi. Okuženo tkivo gnije in rastline kmalu propadejo. Pogosto se v notranjosti stebel oblikujejo sklerociji.

Pogoji za okužbo: gliva se zelo dolgo ohranja v tleh (tudi do 10 let).Širi se lahko na spolni in nespolni način, vendar je za naše razmere in predvsem za zavarovan prostor pomemben le slednji. Gliva oblikuje spolna plodišča (apotecije), le če doživi prehranski, vodni ali temperaturni stres, največkrat pa je vzrok v sovpadanju vseh treh dejavnikov.

Zatiranje: preventivno lahko preprečimo širjenje glive z agrotehničnimi ukrepi, kot so: omejitev namakanja in preprečitev zastajanja vode v tleh, odstranjevanje obolelih rastlin, uporaba odpornih kultivarjev, uporaba solarizacije, uporaba folij in dvignjenih gredic. Če se je bolezen že pojavila, uporabimo registriran fungicid Switch 62,5 WG.

Siva plesen (Botrytis cinerea)

Znaki bolezni: siva plesen je parazit šibkosti in ran. Zaradi povečane zračne vlage, nizkih temperatur, šibke osvetlitve, pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili, postanejo rastline bolj dovzetne za okužbo. V takšnih razmerah gliva prodira skozi rane  v rastlino. Gliva lahko okuži rastline že v setvenicah. Najprej se okužba pojavi na starih rastlinah  v obliki vodenasto temnih peg na osnovi listov. Pege postanejo klorotične in okuženo mesto kmalu prekrije siv micelij. Če je okužen koreninski vrat, propade cela rastlina.
Pogoji za okužbo: v vlažnem vremenu se gliva širi v notranjost listov in povzroči njihov propad. Ko po ugodnem obdobju za razvoj bolezni nastopi sušno obdobje, se okuženi deli listov obarvajo rjavo in se posušijo. Za okužbo je potrebna relativna zračna vlaga nad 85 %, temperatura pa je manj pomembna , saj se gliva razvija pri temperaturi od 0 do 35 °C.

Zatiranje: za zatiranje uporabimo fungicid Switch 62,5 WG.

Padavica sadik (Pythium debaryanum  r.hesse)

Znaki bolezni: rastline okužuje le v zgodnjih razvojnih fazah (v času kalitve in nekaj časa po vzniku). Če gliva okuži rastlino v času kalitve, klica propade že v tleh. Po vzniku rastlin so bolezenska znamenja izrazita. Na pritlehnem delu stebelca (koreninski vrat) in koreninicah, se sprva pojavijo umazano rumene, pozneje rjave in črne lise, ki se večajo. Okužen del stebla začne gniti, nato se osuši in stanjša kot nit. Rastlina zgubi oporo in poleže. V vlažnem vremenu se na rastlinicah pojavi plesniva prevleka. Gliva se od obolele rastline širi radialno zato so okužene rastline v bolj ali manj okroglih gnezdih.
Pogoji za okužbo: gliva se ohranja v odmrlih ostankih okuženih rastlin ali pa oblikuje oospore (trajne spore). Gliva kali in se širi pri temperaturi 10 do 18 °C. Bolezen pospešuje visoka vlažnost.

Zatiranje: sadike preventivno ali kurativno obvarujemo pred pojavom padavice, če jih zalijemo ali poškropimo s fungicidom. 

Bakterijske bolezni (Pseudomonas cichorii, Erwinia caratovora)

Znaki bolezni: gnitje zunanjih in notranjih listov. Gnitje se pojavi na listnih robovih, in se kasneje razširi na listno površino.

Zatiranje: nujni so preventivni agrotehnični ukrepi: širok kolobar (vsaj 4. letni), uravnoteženo gnojenje z dušikom in kalijem, odstranjevanje obolelih rastlin, odsvetuje  se namakanje iz vodnih virov (kanalov in zajetij), katerih periodično ne očistimo rastlinskih ostankov, ne namakati z razpršilci.

Virusi (CMV, LeMV)

Znaki bolezni: fitopatogeni virusi povzročajo viroze rastlin, se v njih razmnožujejo in razkrajajo celične sestavine. V posameznih letih pri večini rastlin opazimo nepravilnosti v razvoju, ki so podobne fiziološkim motnjam ali izrojevanju. Ko rastlino okuži virus, se na njej pokažejo bolezenska znamenja, kot so mozaik, zvijanje listov, rastlina postane slabotnejša, upočasnita se rast in razvoj in posledično se zmanjša pridelek.

Pogoji za okužbo: virusi se prenašajo mehanično, s semenom in sadikami. Pogosto jih prenašajo tudi živali, zlasti nekatere žuželke in ogorčice.

Zatiranje: nujni so preventivni agrotehnični ukrepi: uporaba brez virusnega, certificiranega sadilnega materiala,  odstranjevanje plevelov ob robovih njivskih površin, odstranitev obolelih rastlin, omejitev gnojenja z dušičnimi gnojili.



CvetalCvetal BIO

RastinZeotech
Kje smo

Podjetje

Agroruše d.o.o. 
Tovarniška cesta 27 
2342 Ruše
SI-Slovenija

Kontakt

T: +386 (0)2 66 90 710
F: +386 (0)2 66 90 766
E: agroruse@agroruse.si 
W: www.agroruse.si

Povezave

Spisek novic            
Aktualne teme
www.cvetal.si
www.cvetal.si                           
Spletna trgovina