ISKANJE

Bolezni

BOLEZNI JAGODIČEVJA

Jagodičevje napadajo številne bolezni. Za preprečevanje pojava bolezni in krepitev odpornosti, jagodičje vsakih 14 dni zalivamo z vodo, kateremu smo dali enega od sredstev za krepitev rastlin Aktivin ali Algin. Kot dobro preventivno sredstvo za zaščito rastlin je poznan tudi Izvleček njivske preslice.

Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo na jagodičevju so:

Siva plesen ali gniloba (Botriotinia fuckeliana) na jagodah, ameriških borovnicah in malinah

Znaki bolezni: je parazit slabosti in ran. Zaradi povečane zračne vlage, nižjih temperatur, slabe osvetlitve, pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili, postanejo rastline občutljivejše. V takih pogojih prodira gliva preko ran v rastlino. Na steblih se pojavijo eliptične pege prekrite s sivorjavo puhasto plesnivo prevleko. Plodovi se navadno okužijo pri peclju. V tem primeru pride do vlažne gnilobe, ki zavzame večji del ali cel plod. Na okuženih delih se v pogojih visoke vlažnosti oblikuje plesniva prevleka. Okuženi plodovi zelo radi odpadajo. Pogosto bolezensko znamenje je tudi srebrnkasta pegavost plodov, ki nastane kot rezultat infekcij s posameznimi trosi glive. Do okužbe pride zgodaj, ko so plodovi še zeleni. Pege se ne povečujejo in na njih se ne oblikuje plesniva prevleka, ker gre za abortirano infekcijo. Srebrnkasta pegavost vpliva samo na tržno vrednost plodov, ne pa tudi na pridelek.

Zatiranje: škropimo v cvet, prvič ko je odprtih od 5 do 10% cvetov. Škropljenje ponovimo še 2 do 3 krat, odvisno od vremenskih razmer. Uporabimo pripravek Switch 62,5 WG.


Siva plesen jagod

Jagodna pepelasta plesen (Sphaerotheca maculari)

Znaki bolezni: že v aprilu in maju se na mladih poganjkih in listih pojavi pepelnata plesniva prevleka. Okuženi poganjki zakrnijo. Podobni simptomi se pojavijo poleti na stranskih poganjkih in mladih listih. Proti koncu vegetacije se zaradi oblikovanja kleistotecijev barva plesnive prevleke iz pepelnate spremeni v rdečo in kasneje rjavo.

Zatiranje: škropimo takrat, ko opazimo prve znake bolezni. Okužbe se pojavijo tudi po sajenju, v poletno jesenskem času. Za zatiranje bolezni uporabimo fungicid na osnovi difenokonazola ali žvepla (Thiovit jet). Vsa sredstva na osnovi žvepla se lahko uporabljajo samo pred cvetenjem in po obiranju, največ 6 krat v eni rastni sezoni.

Rdeča listna pegavost jagod (Diplocarpon earliana)

Znaki bolezni: na okuženih listih so temno rdeče pege, ki se med seboj združujejo in sušijo. Bolezen prizadene tudi listne in cvetne peclje.

Zatiranje: uporabljamo sredstva na bazi iprodiona.

Bela listna pegavost jagod (Mycosphaerella fragariae)

Znaki bolezni: na listih nastanejo vijolično rdeče pege, z manjšo belo pego v sredini. Pege se širijo in prizadenejo cel list.

Zatiranje: uporabljamo sredstva na bazi iprodiona.

Jagodna koreninska gniloba (Phytophthora cactorum)

Znaki bolezni: rastline pred zorenjem v nekaj dneh propadejo. Listi najprej venijo, rumenijo in se posušijo. Okuženi plodovi so mehki, ko se izsušijo pa usnjati in rjavi. Koreninski vrat je na prerezu rdeče rjavo obarvan in se suši. Korenine so rjave ali črne, brez koreninskih laskov.

Zatiranje: pomembni so agrotehnični ukrepi: sajenje odpornejših sort, sajenje zdravega sadilnega materiala, kolobarjenje, naprava višjih grebenov, zmerno namakanje.
Črna pegavost jagod in ameriških borovnic

(Antraknoza) Colletotrichum acutatum

Znaki bolezni: bolezen se izraža kot vdrte okrogle, temno rjave do črne pege, premera okrog 1 cm na listnih pecljih, steblih, živicah, in plodovih. Gliva povzroča tudi listno pegavost.

Zatiranje: registrirano je sredstvo na osnovi boskalida in  piraklostrobina.

Jagodna oglata listna pegavost (Xanthomonas fragariae)

Znaki bolezni: prva znamenja bolezni se pokažejo na spodnji strani listov kot majhne, svetlozelene, vodene pege. Pege so prosojne, kadar jih gledamo s transmisivno svetlobo in temno zelene pri reflektivni svetlobi. To je poleg eksudata prepoznaven simptom te bolezni. Kasneje tudi na zgornji strani lista vidimo nepravilne, različno velike rdečkasto rjave pege, ki nekrotizirajo in so neprosojne pri transmisivni svetlobi. Okrog peg lahko opazimo tudi klorotični sij. Parazit okuži tudi listne peclje, stolone in cvet. Navadno se vzdolž listnih žil pojavijo klorotična območja parenhimskega tkiva, ki odmira. Napaden pecelj se zgrbanči in se črno obarva, sledi tudi odmiranje listov.

Pogoji za okužbo:
bakterija se širi po prevodnem sistemu in povzroča sistemično okužbo. Bakterija okuži le predstavnike iz rodu Fragaria. Inkubacijska doba traja 4 do 10 dni. Parazit prezimi v odmrlih okuženih listih. Namakanje pospešuje širjenje bolezni.

Monilija (Monilinia vacciniicorymbosi) na ameriških borovnicah

Znaki bolezni: brsti oz. mladi listi se spomladi okužijo s sporami iz apotecijev, ki zrastejo iz mumificiranih plodov. Mladi poganjki ovenijo in se posušijo. Spore iz poganjkov okužijo cvet in posredno plod. Pred zorenjem plodovi postanejo rožnati in odpadejo.

Zatiranje: za zatiranje uporabimo sredstva na osnovi tebukonazola.


CvetalCvetal BIO

RastinZeotech
Kje smo

Podjetje

Agroruše d.o.o. 
Tovarniška cesta 27 
2342 Ruše
SI-Slovenija

Kontakt

T: +386 (0)2 66 90 710
F: +386 (0)2 66 90 766
E: agroruse@agroruse.si 
W: www.agroruse.si

Povezave

Spisek novic            
Aktualne teme
www.cvetal.si
www.cvetal.si                           
Spletna trgovina