ISKANJE

Škodljivci v koruzi

ŠKODLJIVCI

Škodljivci v koruzi so postali težava v zadnjih letih, predvsem zaradi pojava koruznega hrošča in zaradi omejenosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Najpogostejši škodljivci v koruzi so:

Pokalice- žičniki- strune (Agriotes ustulatus, Agriotes sputator, Agriotes obscurus, Agriotes lineatus)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: hrošči: pokalice, katerih ličinke - strune se pri nas uvrščajo med gospodarsko škodljive organizme, spadajo v rod Agriotes. Merijo 7 do 10 mm. Posebnost hroščev je, da imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ga lahko izvlečejo in sprožijo v vdolbino na sredoprsju, kar povzroči značilen pok. Od tod izvira ime pokalica. Barve so rjave ali črne. Jajčece: je okroglo ali ovalno svetleče, mlečno belo do rumeno, 0,4 do 0,8 mm dolgo, pogosto oblepljeno z zemljo in je zato težko opazno. Ličinke: (strune, žičniki) so podolgovate, črvičasto valjaste, slamnato rumene do rdečkaste barve. Glavo imajo majhno, tri pare orpsnih nog in dolg zadek zgrajen iz različno vidnih zadkovih obročkov. Telo je hitizirano in spominja na košček strune pri kitari oz. žice. Od tod izhaja ime strune. Pomembna je oblika končnega zadkovega obročka za določitev vrste. Na dva zobca konča zadek pri rodovih Selatosomus, Athous, Corymbites, Limonius, enojen stožčast zadek ima rod Agriotes, trikrat razčlenjen pri Melanotus. Odrasle strune dosežejo 15-35 mm dolžine, predstavniki Melanotus so največji. Buba: je prosta, mlečno bela, spominja na imago. Razvoj pokalic traja 3-5 let. Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih stadijih ali pa hrošči, ki se pojavijo spomladi in sicer najprej samci, nato samice. Po dopolnilni prehrani in kopulaciji, odložijo samice jajčeca v tla posamično ali v skupine 5 do 10, najraje v takšna z gostim rastlinskim pokrovom npr. travnike, pašnike, deteljišča, žitna polja, druga zapleveljena zemljišča. Samice po ovipoziciji poginejo, njihova življenjska doba, pa traja 1 leto, če odrasle pokalice prezimijo. Izlegle ličinke so brezbarvne, 1,5 - 2,2 mm dolge. Prvo leto ostanejo skupaj, se 2 do 5 krat levijo in dosežejo v dolžino 5 mm. Skupno pa se levijo do 15 krat in imajo tako do 16 razvojnih faz (L1 - L16) skozi več let, nato se zabubijo, stadij bube pa traja le 2 do 4 tedne. Ličinke hroščev pokalic obžirajo seme, korenine in pritlehni del stebla koruze. Največ ličink se pojavi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive občasno zanemarjene in močno zapleveljene. V sušnih obdobjih se napad strun poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin.
Zatiranje: potrebo po zatiranju (prag škodljivosti) ugotovimo s kopanjem jam ali z uporabo vab. Ugotavljanje kritičnih števil izvedemo konec poletja. Če prag ugotavljamo po metodi kopanja jam, kot prag škodljivosti upoštevamo vrednost 1 do 3 ličink na m2. Na hektar izkopljemo vsaj 5 jam velikosti 0,25 m2. Za ugotavljanje kritičnega števila z vabami uporabimo za strune najbolj zanimive rastline (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Če za določitev praga uporabimo vabe, kot kritično število jemljemo vrednost 2 do 5 ličink na m2. Pri določitvi kritičnega števila upoštevamo gostoto setve (silažna koruza / koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar. Največji napad lahko pričakujemo, če koruza v kolobarju sledi travno-deteljnim mešanicam ali dvoletnem obdobju žit. Na koruznih njivah, kjer plevele zatremo zelo temeljito, je napad strun veliko večji, kot na delno zapleveljenih njivah.

Za zatiranje strun uporabimo sredstvo Agrostrun.

Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: v kontinentalnem delu Slovenije ima ta metulj en rod letno, na Primorskem pa so novejše raziskave potrdile pojavljanje drugega rodu. Drugi rod se lahko do konca razvije na zelo poznih hibridih. Gosenice vrtajo rove po steblih in storžih. Oslabljene rastline so manj produktivne, močneje so napadene od gliv, se lomijo in poležejo. V ugodnih razmerah (visoka zračna vlaga v obdobju cvetenja) lahko izgubimo tudi do 50% pridelka.
Zatiranje: osnovna težava pri kemičnem zatiranju koruzne vešče ni v izboru pripravkov, temveč v možnostih za aplikacijo. Proti škodljivcu se borimo zgolj s posrednimi ukrepi. Po spravilu koruze skušamo koruznico čim bolj temeljito zmleti, tako da gosenice neposredno uničimo ali pa jim odvzamemo substrat, kjer bi lahko prezimovale. Pri kombajniranju puščamo čim krajše štrclje stebel (manj kot 10 cm). Ostanke zaorjemo, čim bolj temeljito in čim bolj globoko. Na območjih, ki so pogosto ogrožena od vešče izberemo hibride z robustnim steblom. Sejemo redkeje, saj imajo rastline v redkejšem sklopu močnejše steblo, ki lažje prenese poškodbe od gosenic. Zmerna zapleveljenost pozitivno vpliva na velikost populacij plenilskih stenic, ki so poleg parazitnih osic glavni naravni sovražniki tega škodljivca.

Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: Hrošč je rumeno zelene barve s črnima progama bočno vzdolž pokrovk. Telo je široko 2 do 3 mm, dolgo pa od 4,2 do okoli 7 mm. Samica ima vzdolžno črto na vsaki pokrovki. Pri samcih sta črti razširjeni, nepravilno oblikovani in pokrivata večji del osnovne barve pokrovk. Nadvratni ščit je zelenkasto rumen pri obeh spolih. Ličinka je tanka in podolgovata. Je bele barve, s temno glavo. Odrasla je dolga okrog 13 mm. Na devetem analnem segmentu je s hrbtne strani vidna temnejša lisa, znotraj katere je vdolben madež v obliki črke V. Buba je prosta, bela. Bube bodočih samic imajo blizu zadka izrastke v obliki bradavic, bube bodočih samcev pa teh izrastkov nimajo.
Koruzni hrošč ima na leto eno generacijo, prezimi pa v obliki jajčec, odloženih v tla, največkrat v koruzišča, v globini 10 - 30 cm, včasih tudi globlje. Iz jajčec se v drugi dekadi maja začnejo izlegati ličinke; izleganje traja do konca junija. Izlegle ličinke si takoj iščejo hrano - koruzne korenine, zato se gibljejo, vendar ne več kot 0,5 m daleč od izhodiščnega položaja. Večina izleženih ličink živi 15 cm globoko. Blizu površja tal se ličinke zabubijo. Največji delež bub je v globini 5 cm. Stadij bube traja približno 1 teden. Iz bube se izležejo hrošči. Hroščki se pojavijo zgodaj poleti, največ se jih pojavi med cvetenjem koruze. Hroščki se prehranjujejo na koruznih listih, svili, cvetnem prahu in koruznem zrnju. Kmalu po pojavu hroščkov se le ti začnejo ploditi. Oplojene samice se zavlečejo skozi razpoke v tla, da tam odložijo jajčeca. Samice odložijo v tla okoli 400, včasih tudi do 1000 jajčec. Življenje hroščkov traja po nekaterih podatkih 5-6 tednov, obdobje odlaganja jajčec pa le 2 – 2,5 tedna. 
Hroščki so dobri letalci in po potrebi lahko letijo precej daleč. Koruzni hrošč se najintenzivneje širi na območjih pridelave koruze v monokulturi, na njegovo širjenje, predvsem na večje razdalje, pa v veliki meri vplivajo tudi vetrovi. Poleg številnih okoljskih dejavnikov vplivajo na življenje in razvoj koruznega hrošča tudi prehranski viri. Hroščki se namreč potem, ko jim v koruzišču zmanjka osnovnih virov prehrane, to je cvetnega prahu in svile, selijo na druge njive, predvsem v cilju iskanja alternativnih virov cvetnega prahu. Selijo se torej na njive, posejane z lucerno, sončnicami, bučami ali drugimi odgovarjajočimi rastlinami. Kljub temu, da se odrasle živali zaradi iskanja ustrezne hrane selijo, je potrebno poudariti, da se v času odlaganja jajčec samice vračajo v koruzišča, kjer odlagajo svoja jajčeca. 
Na populacijsko gostoto koruznega hrošča močno vpliva intenzivnost pridelave koruze oziroma njena navzočnost v kolobarju določenega območja. Monokultura koruze je pomemben predpogoj za hitro razmnoževanje koruznega hrošča, katerega populacijska gostota lahko dokaj hitro preseže prag škodljivosti. Škodo na posevkih koruze delajo tako odrasli osebki kot tudi ličinke. Hroščki se spomladi, ko še ni cvetnega prahu in svile hranijo na koruznih listih, poškodbe pa so podobne tistim, ki jih povzroča žitni strgač. Glede na to pa, da imajo hrošči najraje cvetni prah in svilo se kasneje preselijo na svilo in vrh storžev oziroma na metlice, kjer se intenzivno prehranjujejo. Ob močnejšem napadu je na storžu lahko več osebkov, svila pa je obžrta vse do notranjosti storža. Kasneje, predvsem ko zmanjka cvetnega prahu v določenem koruzišču in svila popolnoma porjavi, se hrošči preselijo na pozne posevke koruze ali druge cvetoče rastline kot so na primer lucerna, sončnice, buče, zlata rozga in številne druge vrste. Posledica napada hroščev, ki je v primerjavi s posledico napada ličink na koruzi sicer zanemarljiva, se kaže v zmanjšani asimilacijski površini listov, slabši oprašenosti rastlin in gluhosti storžev. 
Najpomembnejši in najagresivnejši stadij tega škodljivca je vsekakor ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje na koreninah različnih gostiteljskih rastlin. Najpomembnejši gostitelj je koruza, prehranjuje pa se lahko še na koreninah nekaterih drugih gojenih in samoniklih rastlin (npr. pšenici, ovsu, navadni kostrebi, navadni pasji travi in nekaterih drugih vrstah trav, predvsem iz rodov Festuca, Poa, Lolium, Sorghum (divji sirek ni gostitelj). Največjo škodo delajo ličinke na koruzi. V začetnih stadijih se prehranjujejo na nežnejšem zunanjem koreninskem tkivu oziroma na koreninskih laskih, kasneje pa vrtajo rove v korenine. Koreninski vršički porjavijo, korenine so navrtane oziroma obgrizene vse do koreninske osnove. Poškodbe se zrcalijo v oblikovanju sekundarnih korenin in razvoju opornih korenin, ter v pomanjkljivi oskrbi rastlin s hranili in vodo, kar ima za posledico hujši fiziološki stres. Pri močnem napadu na korenine koruze so rastline majave in zaradi vpliva okoljskih dejavnikov (veter, dež) velikokrat poležejo. Posledice napada se kažejo v bistveno manjšem pridelku in kakovosti koruze.
Zatiranje: koruzni hrošč se je v Sloveniji razširil že v vsa pridelovalna območja koruze. Spremljanje naraščanja populacije s feromonskimi vabami se izvaja v okviru posebnega nadzora Fitosanitarne uprave RS, pridelovalci pa lahko nastavijo poleti na koruzna polja Rumene lepljive plošče, na katere se ulovijo hrošči. Neposredno kemično zatiranje odraslih hroščev je zelo težko, ker se največ hroščev pojavi v času cvetenja-v polni višini koruze. Zatiranje jajčec in ličink, ki so v zemlji, je mogoče, vendar le z uporabo ostrejših, dolgo delujočih talnih insekticidov, ki pri nas niso registrirani oziroma v IPL niso dovoljeni. Osnovna oblika boja proti temu škodljivcu je kolobar:

  • dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih ali
  • triletno kolobarjenje, ko se koruza na istem zemljišču lahko seje dvakrat zapored, ob tem, da se drugi posevek poseje po izleganju ličink (strniščna setev) ali pa da se v obeh letih bodisi uporabi foliarni insekticid Decis 2,5 EC proti odraslim hroščem bodisi v 2. letu talni insekticid Force 1,5 G, ali tretirano seme; tretje leto na tem zemljišču ne sme več rasti koruza.

V sistemu IPL se lahko koruzo seje na isto njivo dvakrat v treh letih, nikoli pa dvakrat zapored. V tem primeru pa pri sedanjem populacijskem pritisku koruznega hrošča ni potrebno uporabiti insekticidov. Temeljito moramo zatirati prosaste trave in pirnico, ki so pomembna hrana ličink koruznega hrošča v obdobju, ko nimajo na voljo koruze. Sirek za koruznega hrošča naj ne bi bil ugoden prehranski vir, zato je setev sirka v obdobju med posevki koruze mogoča. Opazovalno napovedovalna služba napove optimalni čas zatiranja hroščev, ko številčnost populacije doseže višek. Sicer se prag škodljivosti lahko določi z nastavitvijo najmanj 10 rumenih lepljivih plošč (vab) za ulov koruznega hrošča / njivo koruze (če je njiva velika, se število vab ustrezno poveča).

Za določanje praga škodljivosti uporabimo Rumene lepljive plošče.

V primeru, da se ulovi več kot 5 hroščev na vabo na dan, je dosežen prag škodljivosti in je potrebno izvesti bodisi škropljenje (foliarno) v tistem letu, bodisi prekiniti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu. Pridelavo koruze je treba prekiniti vsaj za eno leto tudi v primeru, ko pri koruzi opazimo značilno poleganje v obliki ªgosjih vratov´ ali gluhe storže zaradi objedanja svile. 

 Koruzna Vešča 01 Koruzna Vešča 02 Koruzna Vešča 03
Koruzna Vešča 04 Koruzna Vešča 05 Koruzna Vešča 06


CvetalCvetal BIO

RastinZeotech
Kje smo

Podjetje

Agroruše d.o.o. 
Tovarniška cesta 27 
2342 Ruše
SI-Slovenija

Kontakt

T: +386 (0)2 66 90 710
F: +386 (0)2 66 90 766
E: agroruse@agroruse.si 
W: www.agroruse.si

Povezave

Spisek novic            
Aktualne teme
www.cvetal.si
www.cvetal.si                           
Spletna trgovina